Že takoj, ko se izvedelo, da je Korona virus v bližini Slovenije so ljudje zagnali kar precejšnjo paniko. Na veliko se je začelo kupovati stvari z daljšim rokom trajanja.

Včeraj pa sem tudi sam opazil strah ljudi v našem mestu na Jesenicah. Bila je ura okoli 9:30, ko sem se odpravil v trgovski center Lidl. Parkirišče je bilo nabito polno in takoj mi je bilo jasno, da je to zaradi Korona virusa. Ko sem vstopil v trgovino se je notri kar trlo ljudi. Lidl je bil dobesedno izropan. Ni bilo ne kave, kvasa, kruha, testenin kaj šele mesa. Na voljo so bile le ribe in neki veganski pohančki. Mislim ali je to normalno? A je treba zganjati tako paniko, kot, da gre za apokalipsa. Tudi po televiziji so včeraj množično poročali o povečanju glede nakupovanja. Recimo v trgovini Mercator so včeraj prodali osemnajskrat več kot običajno. Z drugih nakupovalnih centrov poročajo, da je neki človek kupil 100 kg moke. WTF človek božji ali si ti normalen? Pa kaj boš z stotimi kilogrami moke? WC papir se tudi kupuje na veliko. Ne vem kaj vam bo toliko WC papirja mogoče to, da boste celo leto lahko na veliko srali. 😀😀

Prevelika panika se zganja okoli Korona virusa. Seveda je stvar resna, treba se je držati navodil, treba se je izogibati veliki množici ljudi… pa saj sami poznate te navodila. Ampak dajmo se nekaj vprašati, ali je mogoče konec sveta? Ali bomo jutri vsi umrli? Ja ne, pismo rosno seveda, da ne. Človeštvo je preživelo še hujše stvari kot je Korona virus.

Za zaključek lahko povem le to, da Korona virusa ne gre podcenjevati. Stvar je iz dneva v dan bolj resna. Razglašena je epidemija ampak se pa zadeva recimo na Kitajskem in v Južni Koreji že izboljšuje in, če se tam izboljšuje se bo potem tudi pri nam. Razloga za mrzlično nakupovanje pa res ni. Trgovski centri so dobro založeni in, če v danem trenutku nekega izdelala ni na policah to še ne pomeni, da ga jutri ne bo. Bodimo potrpežljivi, trgovke komaj dohitevajo tako hitro praznjenje trgovskih polic. Predvsem pa bi rad podaril nekaj. Ne bodimo egoistični, če imate mogoče prihranke to še ne pomeni, da morate izprazniti pol trgovine in nakupiti za pol leta v naprej, ker zaradi vas potem nekdo ne bo mogel skuhati južne, ker boste vi vse pobrali. Zadeva glede Korona virusa je resna in to je dejstvo, kljub temu pa se je treba zavedati, da niste edini, ki ste v trgovini.

Ne delajmo prevelike panike, ostanimo raje doma in poglejmo kakšen dober film. Virusi so bili in tudi še bojo. Prepričan sem, da bo to čez kake dva meseca že stara zgodba, če prav bo ta zgodba pustila velike posledice tudi v gospodarskem smislu in ne samo v zdravstvenem. Ampak kakor koli to je že druga zgodba. Ostanimo mirni držimo se ukrepov, ki nam jih narekuje vlada in bomo skupaj premagali tudi ta Korona virus. Ni vrag, da ga ne bomo saj smo premagali že marsikaj hujšega.

• 

včeraj smo dobili štirinajsto vlado RS. Janez Janša se je na premjejski položaj tako povzpel že tretjič in mogoče ravno ob pravem času, ko potrebujemo nekoga, ki ima izkušnje in ne nekega amaterja.

Kakor koli pogledam še vedno stojim za tem kaj sem napisal pred dvemi tedni, da predčasne volitve niso prava rešitev no sedaj pa sploh ne, ko je Korona virus na svojem pohodu in je v naši državi razglašena epidemija. Novo vlado čaka precej izzivov kar se tiče Korona virusa zato pozdravljam ukrepe Janeza Janše. Stvar je resna. Število okuženih strmo narašča in če se vzpostavi nek sistem imamo veliko manj razlogov za paniko. Tudi kar se tiče koalicijske pogodbe se meni osebno ne zdi slaba. Če bi ta vlada uresničila vsaj polovico bi bilo stanje v naši državi veliko boljše. Ampak kaj pa če ne uresniči? Kaj pa če so to samo prazne obljube? Kako recimo je lahko Janša predsednik vlade državo pa toži za veliko vsoto denarja. Kako je lahko ta človek predsednik, ko pa je bil v zaporu. Še 1000 vprašanj se nam lahko poraja v naših mislih. Kako, zakaj, od kot se bo jemalo toliko denarja, da se uresničijo obljube ali pa vsaj delno uresničijo…

Ja vse to je nekako dvorezni meč. Po eni strani je Janša zagotovo bolj sposoben in izkušenj politik kot Šarec a po drugi strani pa ima na glavi toliko masla, da te kar začne boleti glava. Moje mnenje je takšno, da trenutno ni čas za te stvari in res ga ni. Slovenija je tako ali tako že do vratu v velikem zosu. Nujno je treba izvesti davčno, pokojninsko in zdravstveno reformo. Treba bo dvigniti penzije, če ne bodo ubogi upokojenci začeli dihati na škrge. Potrebno je zagotoviti nova stanovanja za mlade družine… in še, in še. Cel kup stvari imamo za porihtat vsaka vlada ki pride na oblast pa se raje ukvarja sama s sabo. Po eni strani je Korona virus lahko tudi dobra stvar. Treba bo delati in to po cele noči, če bo treba. Pa kaj za to, saj ste konec koncev za to delo tudi dobro plačani. Vsekakor bo ta epidemija minila in zadeva se bo umirila in tu se pojavlja novo vprašanje. Kaj bo po tem, po tem, ko bo Korona virus premagan. Prepričan sem, da bo po tem taka “pizdarija,” ker zna biti cel svet v hudi recesiji in tukaj se bo šele videlo koliko je ta vlada res sposobna. Ampak pustimo sedaj to, novi vladi je treba dati priložnost, da stori kaj dobrega za vse nas. Treba ji je dati priložnost da se dokaže.

Čestitke novi vladi tako rekoč štirinajsti vladi republike Slovenije. Delajte dobro, sprejmite tiste prave odločitve in predvsem povrnite ugled naši državi. In najbolj pomembna stvar, NE POZABITE KDO VAS VOLI, VOLI VAS NAROD, ZATO DELAJTE ZA NAROD.

Običajno se nam župniki mogoče zdijo preveč resni, zamorjeni in tudi starokopitni. Pa je temu res tako? Ah ne, niti približno. Ta blog posvečam župniku, ki je bil najbolj zanimiv od vseh župnikov, kar sem jih spoznal. Preden sem začel pisati ta blog sem gospoda Mehleta najprej kontaktiral in ga vprašal, če bi lahko napisal kaj o njem. In podal mi je lušten odgovor :

“seveda saj smo v svobodni državi.” 😀😀

Gospoda Mehleta, bi moral srečati že nekaj let nazaj, ko sem bil še prostovoljec v Hiši Sreče, tam naj bi imel neko predavanje vendar se tega predavanja nisem udeležil. Če prav je župnija zelo blizu Hiše Sreče v cerkev takrat nisem hodil tako kot sedaj. Kljub temu pa so mi na uho prišle govorice, da imamo na Jesenicah enega mladega župnika, ki naj bi bil zelo v redu dečko. Na videz sem ga tudi poznal in enkrat sem ga celo vprašal, kakšna je možnost, da bi opravil sveto birmo. Ampak to je bilo vse bolj tako površinsko nič kaj konkretnega.

Bolj konkretno se je začelo dogajati dobre dve leti nazaj in ravno v postnem času tako kot se nahajamo v sedanjosti. Bila je nedelja in rekel sem si, kaj ko bi danes odšel malo v našo župnijo. Ko sem prišel na mašo sem hitro ugotovil, da imajo vsi oljčne vejice jaz pa sem brez (kir baksuz). Te vejice duhovnik blagoslovi in kasneje jih verniki odnesejo domov, bile naj bi simbol miru. Ura je bila 10:00 in maša se je začela. Ko je gospod Mehle začel maševati je ta moja zaskrbljenost glede vejic hitro izginila. “V imenu očeta, in sina in svetega duha…” Te besede je izrekel tako preprosto, in tako domače. Takoj me je navdušil. Njegove prilike niti slučajno niso bile neke finese govoril jih je čisto preprosto. Ni recimo rekel tako, da jaz mislim temveč : “Tko, da jst mislm…” Med njegovo priliko sem začel razmišljati, da je ta župnik drugačen v bistvu bi lahko rekli da je faca. Med priliko je tudi omenil kako moramo dati del sebe v sveto mašo. Ali s petjem, ministriranjem, branjem… in to je name naredilo res velik vtis. “Hej pa to je res hudo, pridem jaz spet drugo nedeljo”, sem si mislil sam v sebi. Doma sem veliko razmišljal o tem, da vendar vsi župniki niso tako zategnjeni. In prišla je druga nedelja. Zopet se pojavi on in iz njega kar žari ljubezen do Boga in do vseh faranov v cerkvi. V sebi sem nekaj začutil. Nekaj se je v meni prebudilo. Nekaj kar je spalo 22 let kot, da bi me oblil sam Sveti Duh in resnično tudi verjamem, da me je. Tudi pesmi na koru so bile drugačne nekako bolj moderne in itak kot glasbenika me je to še bolj pritegnilo. Ko sem prišel domov sem bil zopet navdušen in odločil sem se, da mu pišem. V sporočilu sem povprašal, če bi potreboval kakega ministranta in odvrnil je, da naj pridem v petek po sveti maši se pravi malo pred 20:00 uro. In zopet se je pojavil in tokrat sem ga imel priložnost videti malo od bližje in nesrečnik si je ravno na tisti dan porezal roko. Malo sva se pogovarjala in se zmenila za nek plan. Prihajal naj bi vsak petek ob 17:30

In prišel je tisti prvi petek. V zakristiji sem se najprej začel učiti kaj vse je treba pripraviti preden se maša sploh začne. Se pravi pripraviti je bilo treba vino, hostijo, vodo, kadilnico, oltar… to so vse stvari ki vernikom niso vidne. Ob 18:00 pa se začne ispostavitev najsvetejšega. Gospod Mehle me je pohvalil in rekel, da je to za prvo rajžo bilo zelo v redu, za domov pa mi je posodil knjigo v kateri naj bi bilo napisano vse o sveti maši. Ko sem to knjigo prebral mi je postalo marsikaj jasno. Podaril mi je tudi rožni venec saj po čaščenju najsvetejšega začnejo farani moliti žalostni del rožnega venca. Žalostni zaradi tega, ker je petek. Po 22-ih letih pa sem zopet odšel k spovedi. Uf pol stvari sem že pozabil in pričakoval kakšno grajo ampak te ni bilo. In tako se je začela moja rutina. Vsak petek sem prihajal v župnijo kjer sem vse pripravil, potem z župnikom opravil obred čaščenje najsvetejšega, nato odšel moliti žalostni del rožnega venca in na koncu sveta maša. Wauuu glede na to, da več kot 20 let nisem bil v cerkvi je to zelo velika sprememba. Seveda prisoten sem bil tudi ob nedeljah. Ma kje nebi bil, ko je pa župnik taka faca. Prej sem hodil v cerkev po večini samo za božič ali pa k velikonočnem žegnu kar seveda niti približno ni dovolj. Vsak prvi petek v mesecu pa sem odšel tudi k spovedi.

Proti koncu julija pa sem izvedel, da gospod Mehle ne bo več župnik na Jesenicah. Ma ne no pa tko mi je bil kul. In prišel je tudi zadnji petek, ko mi je dejal : “Danes pa zadnjič častiva najsvetejše”… Zadnjič? Sem si mislil sam v sebi. V nedeljo je potekala tudi zahvalna maša. Župnik se je zahvalil za vse, zahvalili pa so se mu tudi drugi. Ena iz med njih je bila tudi gospa Mojca vodja oratorija. Kar malo me je stisnilo. In nekje v grlu sem začutil tisti cmok. V sebi sem začel razmišljati, da bi se moral v župnijo vključiti že prej. Kakšen idijot sem bil in kaj vse sem zamudil. Ampak po drugi strani pa je vseeno bolje pozno kot nikoli.

A je to fer? Ne ni. Ali ahko kaj narediš? Ne ne moreš. Pač komanda je komanda. Po maši je seveda bila tudi pogostitev in druženje.

Za zaključek lahko povem le to. Mogoče ni problem postati župnik. Problem je postati dober župnik in to tako dober, da za sabo povlečeš tudi mlado generacijo. No gospod Mehle je vsekakor imel ta dar zato so ga premestili v Ljubljano kjer je direktor Katoliške mladine. No kakor koli lahko bi rekli, da je ta človek veliko vplival name. Tako veliko, da nisem obupal in opravil sveto birmo in postal ministrant. Nekoč ko bo čas si želim postati delilec obhajila, ampak saj veste kako pravijo, skrivnostna so pota Gospodova. In res so skrivnostna. Bog nas na tak način vodi k sebi, da nam na začetku ni čisto nič jasno. Ampak ali je pomembno, da nam je vse jasno? Ne to sploh ni pomembno. Pomembno je, da verujemo. In jaz verujem.

Gospod Mehle hvala za vse. Bili ste res en tak poseben župnik, ki je spremenil moje poglede glede vere in vseh teh stvari, in verjamem, da nisem edini.

Bog vas živi.

• 

Prejšnji mesec sem imel tak zobobol, da sem mislil, da se mi bo zmešalo od bolečin. Običajno nimam problemov s to rečjo, vseeno pa me je zobobol presenetil in to na tak način, da nisem vedel kje imam glavo.

Bil je čisto navaden sobotni dan nič kaj posebnega tako kot večina vikendov. Malo tistega, malo tega in dan se zaključi. Približno ob 20:00 uri pa sem začutil neko bolečino na levi strani ampak nič kaj posebnega. Ampak bolečina se je začela počasi stopnjevati in okoli 23:00 ure me je že tako bolelo, da nisem več vedel kaj naj naredim in kot zakleto doma nisem imel nobenega tableta za bolečine. Priznam, da nimam ravno nekega visokega praga bolečine problem pa je tudi to, da ne vozim, dežurna ambulanta pa naj bi bila tisto noč v Kranju. “O šit” kaj naj naredim? Bilo je že pozno, da bi koga klical in ga prosil vsaj za kakšen tablet, ki bi mi pomagal. Bolečina je postala tako močna, da me je začela boleti cela leva stran, pojavila pa se je tudi lepa oteklina, ki je razvidna tudi na sliki. Iz ure v uro je vse skupaj postala prava nočna mora. Bolečina je postala tako močna, da sem bil že na robu joka. “Jebi ga” tudi možje imamo včasih težke trenutke. Vsake pol ure sem šel pokadit eno cigareto. Spat sem šel okoli 01:00 zjutraj ampak niti približno nisem spal. Groza od groze. Samo premetaval sem se levo in desno. Vsake toliko časa pa sem šel kaditi kar na hodnik, ker je zunaj preveč pihalo. Kaj vse bi človek dal, ko je bolečina neizdržna, vse bi dal samo, da bolečina mine. No okoli 05:00 me je vendar le začelo malo pobirati in končno sem za kake dve uri le zaspal.

In prišel je nov dan. A veš tista fora “Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan… Ma jebeš take sanje ko pa si skoraj celo noč pokonci. Pogledam se v ogledalo in vidim kako lepo sem navtečen. Hitro sem pisal prijatelju, če ima kakšne tablete za bolečine saj je zunaj tako močno pihalo, da sem se odločil ostati doma, da nebi še vse skupaj poslabšal. Čez kako uro mi je prijatelj dostavil tablete Nalgesin S in teh tablet sem bil tako vesel kot še nikoli v življenju. Previdno sem najprej lepo nekaj pojedel nato pa vzel eno tableto. V navodilih je pisalo, da ob hudi bolečini lahko čez eno uro vzameš še eno tableto nato pa na vsake 12 ur. Počasi sem pojedel in vzel prvo tableto. Že po 15-ih minutah se je bolečina razpolovila. O hvala Bogu sem si mislil sam v sebi sedaj sem rešen. Čez eno uro sem vzel še eno tableto in bolečine ni bilo več.

Bolečina nas lahko res preseneti saj pride nenapovedano. No nauk te zgodbe pa je, da vsaka šola nekaj stane. Sedaj bom vedno imel v rezervi kake tablete saj nikoli ne veš kaj te čaka jutri , ali pa še to noč. Saj poznate tisti pregovor ne hvali dneva pred večerom.

• 

Pred približno enim mesecem, mogoče malo več, sem na Facebooku zasledil sliko izdelka pekarne Pečjak. Na izdelku je pisalo Jabolčni burek. Mislim ali lahko človek v tej naši državici doživi še kaj bolj neumnega? Ko že misliš, da ne more biti slabše, ampak glej ga zlomka očitno je to res možno.

Nič ne bi imel proti razumem, da se časi spreminjajo na vseh področjih in tudi potrošniki so postali vse bolj zahtevni ampak jabolčni burek je pa res za moje mnenje prava polomija pekarne Pečjak. Ampak dajmo nekaj razčistiti, to ne velja samo za to pekarno temveč tudi za vse druge pekarne in okrepčevalnice z hitro hrano saj nihče v resnici ne ve kaj sploh je burek. Zakaj sem takega mnenja? Zato, ker, če bi vedeli potem nikjer nebi pisalo sirov burek, špinačni, krompirjev in še največja polomija jabolčni burek. Očitno je, da se v Sloveniji sploh ne ve kaj je burek še bolj žalostno pa je to, da tega niti ne vejo šefi, (ki so balkanskega porekla raznih pekaren) saj vsi narobe uporabljajo ime burek.

Burek je Turška tradicionalna jed in dragi moji verjeli ali ne obstaja samo mesni burek vse ostalo je pita. “En sirov burek prosim” to je tisto tipično naročilo, ki je napačno. Če prav so pite tudi iz vlečenega testa vseeno ne moremo reči sirov burek. Po mojem mnenju bi bilo isto, če bi potici rekli “orehov štrudl” a je to isto, ja ni porka madona seveda, da ni. Tukaj je pa ista stvar, če imaš burek potem se ve, da imaš mesni burek in tukaj ni več kaj za debatirati. Ena od modernih izpeljank priljubljene pizze in bureka je pizza burek. Meni je na splošno balkanske kulinarika zakon. Od bureka do različnih pit, cevapčičev, baklave…

No kakorkoli vzamemo pa kljub temu, če v trgovini piše sirov, mesni, krompirjev ali špinačni burek je vseeno to nekako sprejemljivo, če prav je zame osebno že to napake ampak ok. Nekako je to v Sloveniji prišlo v navado. Bolje bi bilo reči ” eno sirnico prosim.” Ampak kot sem že omenil se je to nekako prijelo in mislim, da bo tako tudi ostalo. Jabolčni burek je pa zame ena “fucking” izpeljanka samo da bi “kao” zvenelo balkansko, če prav niti približno ne zveni tako. No vsaj meni se tako zdi, da ne. Ne moreš prodajati take izdelke. A ni to sramota za Slovenijo in kaj šele za balkan.

Ja dragi moji takle mamo pol se pa dajemo. Časi se spreminjajo to je dejstvo treba pa je ohraniti neko tradicijo in jabolčni burek niti slučajno ni dober primer.

Hiša Sreče se nahaja na Jesenicah tam kjer je bila včasih trgovina Hura in v tej hiši, lahko človek res najde svojo srečo le, če zna malce odpreti svoje srce in s tem posledično naredi lahko veliko dobrega. Mogoče se motim ampak danes Hiša Sreče niti približno ni takšna kot je bila nekoč. Vsakič, ko se slučajno sprehodim mimo se mi zdi kot, da je življenje v njej ugasnilo. Prostor je prazen in v njem ni več tistega življenja kot je bilo nekoč.

Hiša Sreče ima neko povezavo z društvom Ejga za lepše Jesenice katere pobudnik je bil Dr. Ahmed Pašič o katerem bomo malce več povedali kasneje. Prostore za delovanje tega društva oziroma iniciative pa naj bi odstopilo Društvo up katero se je obdržalo vse do današnjega dne. Ampak pustimo sedaj to, navedel sem le nekaj malenkosti. Nekako je društvo Ejga postalo prepoznavno ravno takrat, ko se je Slovenija pripravljala na evropsko prvenstvo v košarki, no mogoče je to bilo že prej ampak lahko pa rečem, da so takrat pritegnili mojo pozornost. Če prav sem se mimo Hiše Sreče dostikrat sprehodil vendar nikoli nisem vstopil. Le bežno sem opazoval kaj se pravzaprav dogaja v njeni notranjosti. Lahko bi se reklo, da me je že takrat malce mikalo spoznati to “hišo” a sem si vedno dejal: “Ma kaj če to men, kle folk dela zastonj, jaz rabim resno službo za katero sem tudi plačan, ni to zame”. In na tak način sem vedno držal neko distanco. Niti približno si nisem predstavljal kako močno bom povezan z njo. Čudno a ne?

V Hišo sreče sem prvič vstopil v tistem času, ko so se v Bosni dogajale tiste hude poplave in v prostorih Hiše je potekala akcija zbiranje oblačil, hrane… Vprašal sem, če potrebujejo kaj oblačil. Takrat je dežurala gospa Krista Trobec in niti na misel mi ni prišlo, da bova že kmalu po tem postala sodelavca, ki bosta skupaj na kavici in cigaretu… No in prišlo je tisto poletje leto 2014, ko mi je moja svetovalka na Zavodu za zaposlovanje gospa Irena Rems svetovala, da bi bilo mogoče dobro, da bi se vključil saj bi tako bil v družbi otrok in na tak način pridobival izkušnje, takrat sem se ravno vpisal v izredni program v Radovljici smer predšolska vzgoja. Že takoj, ko sem vstopil sem se razveselil saj sem takoj prepoznal dva znana obraza in sicer oba iz Podmežaklje, Jonaza Hreniča in Edito Oštrakovič. Edita je bila vodja oziroma nadomestnica direktorice Društva up Faile Pašič Bišič, ki je sestra zgoraj omenjenega Ahmeda. Ampak seveda Ahmeda takrat ni bilo več vrnil naj bi se v Singapur. Kakšna škoda. Z Edito sva se malce pomenila o načinu delovanja te organizacije. Edita mi je bila takoj “cool” govorila je umirjeno, ne prehitro in takoj je bilo zaznati, da ima rada to delo.

No dragi moji in od tistega dne sem prvič v življenju postal prostovoljec. Počasi sem spoznal tudi druge prostovoljke. Prostovoljko Kristo, ki sva se takrat srečala, Milo, Tatjano Viktorijo, Dragico in Hasnijo. Takrat ni bilo tako “mrtvo” kot je danes. Hiša Sreče je bila prostor kjer je bila dobra volja vedno prisotna in tudi ljudi ni manjkalo. Spoznal sem tudi Failo, ki je bila večino časa v Ljubljani. V bistvu sem jo na videz poznal že prej saj jo je težko zgrešiti, ker nosi ruto oziroma hidžap. Nikoli nisem imel predsodkov do takih žensk vedno si nekako mislim, da če jim to paše potem jim pač paše. Celo motilo me je, če ji je kdo rekel “fajla” ker to sploh ni pravilno. Ker sem precej radovedne narave sem jo tudi vprašal kako se njeno ime sploh pravilno naglasi. In odgovorila mi je, da se pravilno izgovori Faila. Ime izhaja iz Arabskega glagola fail kar pomeni delati…

Že prvi dan mojega uvajanja pa sem doživel tudi prvi šok. Nekdo je ukradel telefon na likovnih delavnicah in dežurala sva ravno Jonaz in jaz. A si lahko še večji “baksuz” in imaš tako smolo? Z Jonazom sva kasneje imela tudi sodišče ampak hvala Bogu so našli krivca. Tedni so se hitro prevesali v mesec. Editi sem že v samem startu ponudil glasbene delavnice oziroma učenje Kitare. Prihajalo je poletje in jaz sem postal vodja kitarskih delavnic. Po enem mesecu uvajanja sem pričel tudi samostojno dežurati prejel pa sem tudi svoj ključ. “Ooo hudo” tako se mi je fino zdelo. Včasih sem dežural ob sredah pa sem vodil delavnice. V Hiši Sreče se je takrat vedno nekaj dogajalo od likovnih delavnic do predavanj, kulinaričnih večerov… skratka nikoli ni bil dolg čas. Dobro pa sem se zastopil tudi z stalnimi strankami to so največkrat bili Romano, Bojan, Joško in Bogdan. Zelo pomemben člen te zgodbe je bil Romano, ki me je spoznal tudi z gospo Evo Sršen, ki je moja mentorica klavirja. Eva nas je zastopala tudi na Euro Songu in sicer z pesmijo Pridi dala ti bom cvet. In tukaj se je v mojem življenju odprlo cel kup novih poglavjij ampak to je mogoče že lahko zgodba za drugi blog. Prišel je tudi čas, ko se je končno zopet pojavil Ahmed Pašič. Ahmed mi je deloval umirjeno in karizmatično. Ahmed je “en fejst dečko”. Vsakič, ko pride na dopust ni ravno na dopustu. To se mogoče sliši čudno a vendar je to resnica. Namesto, da bi užival se raje odpravi prepleskati kakšno ograjo. Lahko bi rekli, da je človek z veliko širino in zgled za marsikoga.

Prišlo je leto 2015 in z njim tudi migrantski val. Hiša Sreče je na različne lokacije dostavljala hrano, oblačila, tople odeje… skratka vse kar je migrantom najbolj koristilo. Tukaj velja omeniti, da so to res bili begunci, ki so res ostali brez vsega. Obiskali smo tudi otroke v Azilnem domu v Ljubljani in jih obdarili za božične praznike. Ta projekt se imenuje Božiček za en dan in verjamem da vam je to poznano. Zanimiva zgodba so tudi Razkrite Roke. Gre za projekt žensk, ki so se na Jesenice preselile z balkana in so prave mojstrica štrikanja, kvačkanja, pletenja zato se jih je to ime nekako prijelo, če prav ne gre za ime skupine temveč za ime projekta. Ženske iz Razkritih rok so bile tudi odlične kuharice in vsakič, ko je katera imela rojstni dan so na mizi bile dobrote kot so : baklava, burek, pite… Mmm fino se je bilo basati z tem dobrotami (takrat seveda še nisem imel sladkorne bolezni.) Organizirali so celo večer balkanske kuhinje, ki je po mojem mnenju bil najbolj obiskan od vseh kulinaričnih večerov. Kasneje sem v Hiši Sreče začel opravljati zaposlitveno rehabilitacijo a te nisem opravil do konca saj sem jo predčasno zaključil. Ko pomislim kako sem iz enega navadnega obiska tako lepo napredoval. Vodil sem dežurstva, vodil delavnice, na različnih srečanjih sem vodil tudi evidenco prisotnih. Dostikrat se je na teh srečanjih pojavil tudi sedanji župan Jesenic gospod Blaž Račič, ki je opisoval svoja popotovanja z kolesom. Delal sem tudi v administraciji. Izvedli smo tudi precej projektov kot so : Multikultinarika, ženska ženski, pa projekt za Luko Kovačiča ki smo ga izvedli na Stari Savi. Kulinarični večeri : Sirije, Indonezije, Maroka, Slovenije in seveda Balkanska kulinarika. Leta 2017 se je nekako vse ustavilo. Ljudi ni bilo od nikoder in še sam ne vem zakaj. V tistem času sem bil v Hiši od ponedeljka do petka od 10.00 do 18.00 ure. Postalo je mučno sam sem preživel po cele dneve v Hiši in to me je začelo ubijati. Na koncu sem sprejel odločitev in predčasno zaključil z rehabilitacijo.

• 

Hiša Sreče mi je dala veliko. Spoznal sem različne ljudi in veliko sem se tudi od njih naučil. Dal sem veliko a tudi prejel sem še desetkrat več in ravno to je poanta prostovoljstva. Vesel sem, da sem bil del te zgodbe. Posebne zahvale grejo tudi Editi, ki je bila res najboljša mentorica kar sem jih kdaj imel v življenju, kasneje sva postala tudi dobra prijatelja in tako je tudi še do dan danes . Dragi moji jaz mislim tako, da je treba najprej osrečiti druge in šele nato smo lahko srečni. Podarimo delček sebe, spoštujemo se, ker smo vsi drugačni, imejmo se radi in svet bo lepši.

V dnevih, ki prihajajo se bo z premjejskega stolčka poslovil Marjan Šarec. A nam bo kaj hudo za njim? Ha ha ha, hvala Bogu, da je odstopil, očitno so mu stvari ušle iz pod nadzora. Eno je biti komik, drugo pa politik in politika ni neko afnanje temveč je resna stvar.

Marjan Šarec se je sprva pojavil v volilni tekmi za predsednika države in treba mu je priznati, da je gladko pometel z konkurenco a seveda z izjemo Boruta Pahorja, ki ga ni premagal. Kljub temu, da ni zmagal mu je uspel veliki met saj je premagal vse ostale kandidate. In glej ga zlomka Šarec se je odločil, da bo kandidiral tudi na parlamentarnih volitvah in zopet je dosegel odlično drugo mesto edini, ki ga je premagal je bil Janez Janša. In tako so se začele politične igrice med levico in desnico. Vse stranke na levi strani so zavrnile sodelovanje z Janšo in tako je v ozadju Šarec že sestavljal svojo koalicijo. Zakaj v to koalicijo ni želela stranka LEVICA mi še danes ni jasno. Po medsebojnih usklajevanjih med LMŠ, SD, SMC, SAB in DESUSOM je Šarec postal trinajsti premje vlade RS. V sebi sem razmišljal, da je “model” res pravi car in, da mu je uspelo nemogoče. Za primerjavo to bi bilo isto kot, da bi jaz imel nastop v Cankarjevem domu ali pa v Stožicah, ki bi jih napolnil do zadnjega mesta. Ja treba je priznati, da je Šarcu res uspelo nekaj kar mogoče ni še nobenemu politiku, da se tako iz komičnih vod zavihtiš najprej na županski stolček, potem na predsedniških volitvah dosežeš drugo mesto in si s tem narediš veliko promocijo nato pa še na parlamentarnih volitvah pristaneš na drugem mestu in za povrhu tega sestaviš vlado, ker jo zmagovalec ne more saj nima večine. Huuu ni kar tako od muh ta Šarec kajne?

Sedaj nevem ali ima več sreče kot pameti ali pa je to bil le zgolj splet okoliščin recimo, da je bil ob pravem času na pravem mestu. In tako smo dobili trinajsto vlado RS. Sprva ni delovala slabo. Šarec je deloval pravično in znal je tudi udariti po mizi in narediti red. Ampak treba se je vprašati ali je to dovolj? Ne seveda, da ne. To niti približno ni dovolj, da bi naša država normalno funkcionirala. Potrebujemo reforme kot so pokojninska, davčna in zdravstvena. Potrebujemo stanovanja za mlade družine. Mladino, ki jo država izšola in vanjo vloži denar moramo zadržati v naši državi ne pa, da nam vsi bežijo v tujino. In kaj je naredila Šarčeva vlada, nič. Če je kdo naredil kaj v teh 500-tih dnevih vladanja je to bila stranka LEVICA. Mogoče je Šarec mislil, da je to kar tako enostavno voditi državo ampak ni, ni to sepertinšek, ki tam na odru “glumi” in tukaj se vidi, da nima političnih izkušenj. Spomnim se, ko je Erjavec dejal na predvolilnih soočenjih “Nov obraz bo nova napaka” in res je, prav nič se ni zmotil.

Po mojem mnenju ne potrebujemo novih obrazov v politiki, potrebujemo izkušene politike, ki vejo kako se streže tem stvarem. Potrebujemo takšne politike, ki ne bodo izključevali drug drugega temveč se bodo povezovali in sklepali kompromise ne pa takega premjeja ki govori o vročih krofih in kaj jaz vem o kakšnih neumnih prispodobah. Gospod Šarec vaš čas je potekel in ostali boste izbrisan madež na parketu zgodovine. Prav nič vas ne bomo pogrešali, ker niste ničesar storili, kar ste obljubili a to me sploh ne čudi. Kateri politik pa izpolni vse obljube? Ja nevem, če tak politik sploh obstaja. Mogoče le v nekem namišljenem svetu, ampak pustimo to, to je že druga zgodba.

Zadnje čase je v naši državi glavna tema Korona virus. Okuženih naj bi bilo dvanajst ljudi. Pozitivna stvar je v tem, da so se vsi okužili v tujini, se pravi noben državljan se ni še okužil od drugega državljana, kar je za enkrat dobra novica. Ampak to je le za enkrat, kaj sledi jutri ne more napovedati nihče. Oglasila pa se je tudi Urška Bačovnik žena Janeza Janše. Predlaga, da bi bilo dobro zapreti vrtce in šole. Ukrep se mi sicer ne zdi napačen in ima poanto vendar lahko rečem, da je mogoče še nekoliko preuranjen. Včeraj so na ministrstvu za zdravstvo tudi soglasno sprejeli odlog o omejitvi prireditev. Gre za to, da bi se odpovedale vse prireditve nad 500 udeleženci in tudi tiste, ki se dogajajo v notranjih prostorih. Stvar postaja resna. Korona virus lahko preide v epidemijo in potem smo ga vsi “nasankal”.

Ampak meni se v glavi poraja neko drugo vprašanje. Ali nebi bilo bolj smiselno zapreti meje saj bi na tak način imeli večjo kontrolo. Ljudje potujejo iz države nato pa se zopet vračajo domov. Kar me še najbolj jezi je to, da kljub temu, da vedo kje so najbolj ogrožena območja (recimo nam najbližja Italija) se nekako obnašajo neodgovorno. In to še ni vse. Včeraj sem gledal oddajo 24ur kjer so poročali, da je človek z balkana povabil k sebi sorodnike, čeprav je vedel, da je okužen z Korona virusom. Mislim a si lahko še večji “šalabajzer?” Virus naj bi bil sedaj prisoten že v 95-ih državah. A je potem smiselno potovati v tujino? Ja, če ni res nujno je po mojem mnenju bolje ostati doma.

Pa se zopet vrnimo na začetek. Recimo da bi preventivno res zaprli vrtce in šole, ali bi to dejansko res bila prava rešitev? Mogoče bi bila ampak le v tem smislu, da smo potem preventivno kar doma, kot v neki zdravi karanteni. Če tega ukrepa ne bi upoštevali potem to nima nobenega smisla. Potrebujemo dobro strategijo, ampak ali sploh obstaja? Lahko skočiš le za pol ure po nekih nujnih opravkih in se mimogrede lahko okužiš z Korona virusom. Ta virus ima seveda lahko tudi hude gospodarske posledice in v neki blagi obliki se to že dogaja. Včeraj so odpovedali koncert Andree Bocellija, pod vprašajem pa so tudi drugi koncerti naših pevcev in glasbenih skupin. Tukaj so ogromni minusi in sprašujem se kdo jih bo lahko povrnil? Po vsej verjetnosti nihče tako bodo ob zaslužek organizatorji raznih prireditev in koncertov in tudi glasbeniki. Ampak pazi to je samo en primer za glasbenike kje so potem še vsi ostali.

Zagotovo ima vlada v odhajanju pred seboj precej stresne dneve nič kaj dobro pa se ne piše novi vladi. Me prav zanima kakšne poteze bo sedaj potegnila nova vlada? Ali ima Janez Janša vendar le nekaj več kot dosedanji premje Marjan Šarec? Ali ima Janša asa v rokavu in samo čaka, da gre vsa ta procedura mimo in da nova vlada začne delovati s polnimi pooblastili? Upajmo, da ima, verjamem pa tudi, da je v teh dneh vse skupaj dobro premislil.

• 

Ali imamo razlog za paniko? Bo prišlo do izrednih razmer? In še cel kup vprašanj se nam lahko pojavlja v naših mislih. Korona virus se je najprej pojavil na Kitajskem in, če prav je kitajski zdravnik jasno posvaril, da lahko pride do izbruha so ga raje zaprli v ječo. Res je, da se virus zelo hitro širi vendar v 80% predstavlja nekako enake simptome kot navadna gripa. Trenutno je virus prisoten v 35 Evropskih državah. Zjutraj smo v naši državi imeli dva okužena no sedaj se je številka povzpela že na šest okuženih, prepričan pa sem, da bo vztrajno rastla.

Prvi problem je to, da živimo v modernem svetu, kjer si lahko v 24 urah že na drugi strani zemlje. Ljudje potujejo iz različnih razlogov posledično pa se lahko okužijo brez, da bi se sami tega zavedali. Ko se vrnejo domov pa okužijo še druge, na tak način se je zgodil prvi primer v naši državi. Virus se hitro širi. En človek lahko okuži štiri ljudi in to ni ravno neko zanemarljivo število. Stvar je resna in potrebno se jo je lotiti premišljeno. Ampak tukaj se nam že pojavi nekaj dvomov. Kako vse skupaj nadzirati? Kdaj bi recimo lahko izdelali cepilo? Ali lahko sledi epidemija? Kako bo to vse skupaj vplivalo na gospodarstvo? Zagotovo je še veliko vprašanj in podvprašanj a eno je vprašanje drugo pa je odgovor. Včeraj so telefonske linije v zdravstvu bile tako obremenjene, da se sedaj razmišlja o tem, da bi vzpostavili nove telefonske linije in zaposlili tudi nove kadre. Prepričan sem, da bo Korona virus za nekatere dober biznis, nekaterim pa se lahko zgodi tudi to, da bojo morali za določen čas podjetje zapreti, ker enostavno ne bo delavcev zaradi tega, ker se jih toliko lahko okuži. Zamislite si recimo, da se pri nam na Jesenicah v Acroniju vse ustavi za en mesec, to bi bila taka gospodarska škoda, ki se jo sploh ne da opisati. Tudi v turizmu se pozna Korona virus. Turistov sploh več ni od nikoder… Kar se tiče Evrope je najhuje v sosednji Italiji tam vladajo izredne razmere…

Nekaj dni nazaj sem gledal na POP tv- ju v oddaji 24ur kako ljudje panično nakupujejo v trgovskih centrih izdelke z daljšim rokom trajanja kot so : olje, moka, konzervirana hrana… Ali je res potrebna taka panika? Moramo res iti jutri v trgovski center in nakupiti za par mesecev v naprej? No po mojem nam take panike res ni potrebno zganjati je pa res, da se je treba obnašati bolj previdno. Zakaj bi sedaj odpotovali v Italijo, ko pa dobro vemo kakšne so tam razmere. Ampak, da ne boste mislili, da taki idijoti ne obstajajo. Treba je najprej malo razmisliti kam bi odpotovali, če sploh bi. Po mojem mnenju je najbolje, da se sploh nebi potovalo in to ne ven iz države in ne v državo. Drugi pomemben ukrep pa je higiena rok in, če je mogoče izogibati se množici ljudi saj je tam večja verjetnost, da se okužimo. Tudi razne prireditve so lahko pod vprašajem? Rečeno je bilo da smučarske polete v Planici ne bodo odpovedali, pokala Vitranc pa tudi ne. Ampak to je bilo, sedaj so se zadeve spremenile. Kaj pa, če bi kjub gospodarski škodi vseeno odpovedali “Planico” Zamislite si koliko tisoč ljudi je v Planici in kako bi se z lahkoto Korona virus širil. Sam mislim, da je treba zdravju dati prednost pred zaslužkom. Marsikaj se še lahko vprašamo naprimer to ali bo naše zdravstvo to sposobno sploh nadzorovati tako kot je treba, ali pa bojo zdravniki “pregoreli?” Če se bo virus še naprej tako hitro širil potem je res tukaj vprašanje koliko naše zdravstvo sploh prenese. Kaj pa EU in Bruselj? Ne glede na to kakšni napotki bodo prišli iz Bruslja ni nujno, da bodo za našo državo učinkoviti.

Kot sem že omenil ta virus je podoben gripi. Ok to, da lahko umreš ni neka novost, ker ljudje umirajo tudi od navadne gripe. V največji nevarnosti je starejša populacija nad 80 let. Izjemoma se lahko pojavijo težave z dihanjem ni pa nujno, da se saj gre v večini primerov le za slabo počutje, kašljanje, in vročino. Če imaš slučajno take simptome OSTANI DOMA IN POKLIČI SVOJEGA OSEBNEGA ZDRAVNIKA IN TA TI BO DAL VSE NAPOTKE. NITI SLUČAJNO NE POJDI V BOLNICO Z JAVNIM PREVOZOM. UMIVAJ SI ROKE IN TO VEČKRAT NA DAN TAKO BOŠ PREPREČIL VNOS VIRUSA. Sklepna beseda bi lahko bila taka. Virusi so bili in tudi v prihodnosti se bodo še pojavljali. Preživeli smo marsikaj. Od ptičje, in prašičje gripe, do zike, ebule in sarsa… In še smo tukaj. Večjo paniko bomo zagnali okoli tega, večja bo “štala.” S paniko ne bomo rešili ničesar. Za enkrat se nimamo “glih za bat” da bi kar umrli saj običajno to ljudje prebolijo brez nekih resnih zdravstvenih zapletov a kljub temu pa velja omeniti, da malo spremljate vsakodnevne informacije o tej zadevi, ter se sami tudi nekako držite teh pravil, ki jih mediji vsakodnevno objavljajo oziroma poročajo in s temi ukrepi lahko naredite največ za svoje zdravje. Ne pozabite dokler si zdrav imaš vse, zdravje je naše največje bogastvo.

Že v začetku leta se je v naši državi zopet pojavila ideja o naborništvu oziroma služenju vojaškega roka. Roko na srce meni se ta ideja ne zdi slaba. Vsaka država mora imeti vojsko, ker drugače to po mojem mnenju sploh ni država. Veliko držav v EU so obdržali naborništvo vse do današnjega dne. Odločitev, da naborništvo ni več potrebno je bila vsekakor zelo napačna in nepremišljena. To je že res, da danes živimo v modernih časih ampak kljub temu menim, da je vojska nek temeljni del, ki sestavlja našo državo. Včasih, ko smo bili še pod bivšo republiko Jugoslavijo je bilo vse drugače. Vsi so služili vojaški rok in mladi fantje so nekako postali tudi možje. Kaj pa danes? Danes je seveda vse drugače. Danes naša mladina zna le “afne guncat in vteti gobec” v vse smeri. Vejo le kaj so njihove pravice, nihče pa se ne zaveda, da poleg teh pravic sodijo tudi dolžnosti. Če pogledamo šolstvo je to zelo dobra primerjava. Učitelji imajo mnogo težav saj mladina to s pridom izkorišča. Vsak zdrav mladenič bi moral služiti vojaški rok in se tako malo ločiti od mamičinega krila. V vojski bi se mladina naučila nekega reda in discipline, ki jo v današnjih časih tako ali tako ni več. Po domače rečeno mladina zna samo drkat k… zganjati traparije in večina časa preživeti na svojih pametnih telefonih. No tukaj pa se lahko obregnemo tudi na starše in o tem kako pravzaprav vzgajajo svoje otroke. Mogoče pa bi vojaški rok najprej morali služiti starši in šele kasneje njihovi otroci 😀😀. Ok mogoče sem res malo pregrob ampak kdo je glavni faktor pri vzgoji otroka? Ja dragi moji mi starši in nihče drug. Mi smo tisti, ki moramo biti zgled in otroka pravilno vzgajati. Če je današnja mladina takšna kakršna pač je so seveda glavni krivci starši, ki niso pravilno vzgajali svojega otroka. Mladina je danes preveč razvajena in preveč neodgovorna. No seveda je to vse skupaj pod vprašajem saj kljub ideji, ki se meni res ne zdi slaba sploh ni nujno da bo ta zakon sprejet ne bi pa bilo nič narobe, če bi zakon sprejeli in ponovno uvedli naborništvo. Zakon je predlagala takrat šè največja opozicijska stranka SDS podporo pa imata sedaj le pri SNS in NSI a po osnutku koalicijske pogodbe v kateri naj bi bilo tudi ponovno naborništvo predvidevam, da se bosta morala z to idejo sprijazniti tudi SMC in DESUS. Kaj bo, kako bo in kdaj bo, če bo, pa bomo videli zelo kmalu, mogoče se nam zopet bliža novi referendum, katerega pobudnik je stranka LEVICA, do takrat pa mladina uživajte dokler se še da, ker potem se boste morali začeti malo resno obnašati. Bye, bye 😀😀.